Opozorilo:
Objava dokumenta FURS na portalu DARA in drugih portalih založbe je informativne narave. Pri objavi dokumenta FURS lahko pride do razlik med dokumentom FURS in objavo na portalu DARA zaradi drugačnega tehničnega formata, zaradi tega, ker ni pridobljena informacija o spremembi dokumenta FURS ali zaradi tega ker sprememba v dokumentu FURS niso takoj vnesene v dokument na spletni strani DARA.
Zato vas prosimo, da dokument na spletni strani DARA in drugih portalih založbe obravnavate samo kot informacijo o vsebinah, ki jih vsebuje dokument FURS. Kot verodostojni vir uporabite dokument FURS na spletni strani fu.gov.si .
- Spremenjena vprašanja:
- Dodana vprašanja:
36.c
- Izbrisana vprašanja:
Gor Kazalo
GorI.KRIZNI DODATEK
Gor1.Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?
Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.
Na podlagi 26. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP mora ne glede na prvi odstavek 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE zasebni delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Gor1.1.Ali so delavci, zaposleni v programu javnih del upravičeni do kriznega dodatka?
Upravičeni delodajalci zaposlenim v programu javnih del, izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Kateri so upravičeni delodajalci glej odgovor 5.
Gor2.V kakšni višini se izplača krizni dodatek?
Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.
Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.
Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur.
Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas).
Gor3.Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?
Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.
Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.
Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.
Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:
200/23 = 8,70
8,70 * 16 =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)
Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.
Gor3.1Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?
V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.
Gor4.Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?
Z ZDUOP se iz okvira limita za pridobitev kriznega dodatka izloči del izplačane plače za poslovno uspešnost izplačano v mesecu novembru. Pri opredelitvi višine plače, ki je bila izplačana za mesec november 2020 se upoštevajo elementi plače iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost. Dodatki k plači so določeni v 127. , 128. in 129. členu ZDR-1, kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. V izračunu limita je treba upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač in nadure.
Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.
Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca izplačana v decembru 2020, torej plaviloma plača meseca novembra 2020.
Gor4.1Kako se upošteva izplačilo dela plače za poslovno uspešnost?
Kot je pojasnjeno v odgovoru 4 se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.
Gor4.2Kako se upošteva plača pri delavcih, ki imajo krajši delovni čas v primerih določenih v ZDR-1?
V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ki imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) se pri določitvi limita 2x MP upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.
Gor4.3Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo iz starševskega varstva?
V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. Po mnenju Ministrstva za delo (v navaljevanju MDDSZ) je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca.
Gor4.4Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo plače zaradi bolezni?
Po mnenju MDDSZ je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. Navedeno velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.
Gor4.5Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so se zaposlili v decembru?
V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.
Gor5.Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?
Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Opredelitev neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna je v skladu s 5.in6. točko prvega odstavka 3.člena Zakona o javnih financah - ZJF sledeča:
1.neposredni uporabniki proračuna: državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava:
2.posredni uporabniki proračuna: javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občine.
Podrobneje so neposredni in posredni uporabniki proračunov urejeni v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov – Pravilnik in sicer:
2.člen Pravilnika določa neposredne uporabnike državnega oziroma občinskih proračunov, ki so:
1.državni ter občinski organi in organizacije, vključno z občinsko upravo, ki so ustanovljeni z zakonom, občinskim odlokom ali drugim pravnim aktom (5. in 6. točka prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah) in
2.ožji deli občin, ki so pravne osebe (prvi odstavek 1. člena ZJF).
3.člen Pravilnika določa posredne uporabnike državnega oziroma občinskih proračunov, ki so pravne osebe:
1.ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javni zavod, javna agencija ali javni sklad
2.katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občine
3.ki izvajajo javno službo, dejavnost v javnem interesu ali druge naloge, s katerimi se izvajajo javne funkcije in
4.ki sredstva za financiranje pridobivajo iz državnega ali občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in drugih virov.
Kot posredni uporabniki se obravnavajo tudi:
1.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
2.javni zavodi, javne agencije ter javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki;
3.samoupravne narodnostne skupnosti in
4.kmetijskogozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je Kmetijskogozdarska zbornica.
Kot posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna se ne šteje pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, javni gospodarski zavod, ali v drugi pravnoorganizacijski obliki, čeprav ima v firmi besedo zavod, sklad ali agencija.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila ima vzpostavljen spletni Register proračunskih uporabnikov, ki omogoča neposredni dostop do poimenskega seznama vseh proračunskih uporabnikov (zajeti vsi neposredni in posredni uporabniki proračuna na državni kot lokalni ravni), ki je dosegljiv na naslovu https://www.gov.si/zbirke/storitve/spletni-register-proracunskih-uporabnikov-irpu/
Gor5.1 Ali morajo tuji delodajalci izplačati krizni dodatek?
Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena ZDR-1) in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja iz naslova ZDR-1, po mnenju MDDSZ glede na ureditev kriznega dodatka v 85. členu ZIUPOPDVE, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Glede na navedeno in upoštevaje 85. člen…
