Celotni dokument vam je na voljo tukaj.
V tem podrobnejšem opisu so navedeni najbolj tipični dohodki dijakov in študentov, pri katerih se v zvezi z davčno obravnavo upošteva tudi status dijaka ali študenta. Navedene dohodke dosegajo tako dijaki in študenti, ki se štejejo za slovenske rezidente, kot dijaki in študenti, ki se štejejo za nerezidente, kar ima vpliv na davčno obravnavo prejetih dohodkov.
1.0 REZIDENTSKI STATUS
V skladu s 5. členom Zakona o dohodnini - ZDoh-2 so rezidenti Slovenije zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov z virom v in izven Slovenije, torej od vseh svetovnih dohodkov. Nerezidenti so zavezanci za dohodnino samo od dohodkov z virom v Sloveniji.
Fizična oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje vsaj enega od pogojev iz 6. člena ZDoh-2:
- uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji,
- običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji,
- prisotnost v Sloveniji skupno več kot 183 dni v kateremkoli času v davčnem letu, idr.[1]
Ob tem pojasnjujemo, da so vsi v 6. členu ZDoh-2 navedeni kriteriji za ugotavljanje statusa rezidenta enakovredni. To pomeni, da oseba velja za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od teh kriterijev. Ne glede na 6. člen ZDoh-2 pa je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega izmed pogojev, ki so navedeni v 7. členu ZDoh-2. Tako je v skladu s 5. točko 7. člena ZDoh-2 fizična oseba, ki je prišla v Slovenijo izključno zaradi študija ali zdravljenja, nerezident Slovenije.
Za nerezidenta se torej šteje oseba, ki ne izpolnjuje nobenega izmed kriterijev iz 6. člena ZDoh-2 oziroma izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega odstavka 7. člena ZDoh-2.
Posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 7. člena ZDoh-2 imajo status nerezidenta, čeprav bi bili po splošnih pogojih iz 6. člena ZDoh-2 prepoznani kot rezidenti. Ob tem pojasnjujemo, da je temeljni namen in učinek izjem, ki so določene v 7. členu ZDoh-2 ta, da posamezniki ostanejo rezidenti druge države in posledično v Sloveniji niso obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, samo zaradi tega, ker iz določenih razlogov (navedenih v 7. členu ZDoh-2) bivajo v Sloveniji ali pa so v Sloveniji navzoči iz razlogov, ki niso povezani s pridobivanjem dohodka.
Tako je namen 5. točke 7. člena ZDoh-2, da se osebi, ki pride v Slovenijo zaradi študija, ne dodeli statusa rezidenta, saj bi bila lahko s tem podvržena večji davčni obremenitvi. Ne glede na to, pa lahko osebe (tuji študenti), ki sicer izpolnjujejo enega ali več pogojev za pridobitev statusa rezidenta iz 6. člena ZDoh-2, pridobijo status rezidenta Slovenije, v kolikor jim je to v interesu in s tem posledično v Sloveniji plačujejo davek po svetovnem dohodku.
Tuji študenti, ki so prisotni v Sloveniji zaradi študija ter želijo pridobiti status slovenskega rezidenta, davčnemu organu predložijo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa, davčni organ pa na podlagi predložene vloge preverja, če so izpolnjeni pogoji iz 6. člena ZDoh-2. Pri teh posameznikih je namreč prvotni razlog prihoda v Slovenijo zgolj študij, vendar pa se lahko že ob prihodu v Slovenijo ali kasneje tekom študija v Sloveniji, njihov center življenjskih interesov preseli iz matične države v Slovenijo.
Tuja fizična oseba, ki v Sloveniji študira in hkrati tudi dela, ima razvite socialne in družbene vezi, se udeležuje družabnih aktivnosti in se tudi pogosto ne vrača v svojo matično državo, ima namreč v Sloveniji običajno prebivališče ter močnejši osebni in ekonomski interes, kar pomeni, da se šteje za rezidenta na podlagi 5. točke 6. člena ZDoh-2.
Te osebe so praviloma prisotne v Sloveniji več kot 183 dni v davčnem letu, zato je izpolnjen tudi pogoj iz 6. točke 6. člena ZDoh-2.
Posamezniki si rezidentski status uredijo z vložitvijo vloge (dopisa) z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika »Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po Zakonu o dohodnini – prihod v Republiko Slovenijo« (angl. Application for determining an individual's residency status under the Personal Income Tax Act (ZDoh-2) – entering in the Republic of Slovenia), ki se nahaja na spletni strani Finančne uprave RS (v nadaljevanju: FURS).
Obrazec za ugotovitev rezidentskega statusa zavezanec odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument, osebno ali po pošti, in sicer pri pristojnemu finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. Podpisano in skenirano vlogo/vprašalnik za ugotavljanje rezidentskega statusa lahko posameznik posreduje FURS tudi po elektronski pošti na naslov pristojnega finančnega urada.
Zaradi hitrejše obravnave vlog, se zavezancem iz pristojnosti FU Novo Mesto in FU Nova Gorica priporoča oddajo na FU Velenje, zavezancem iz pristojnosti FU Brežice in FU Koper na FU Hrastnik, zavezancem iz pristojnosti FU Ptuj in FU Postojna pa na FU Kočevje.
Če zavezanec (fizična oseba) vlaga obrazec preko pooblaščenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, se obrazec odda preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Če elektronski obrazec ni na voljo, se obrazec skupaj s pooblastilom vloži prek obrazca Lastni dokument (NF-LD).
Vlogi/vprašalniku za ureditev rezidentskega statusa zavezanci priložijo ustrezne listine oziroma dokazila, če z njimi razpolagajo in za katere menijo, da so pomembne za presojo…
