Celotno besedilo si lahko ogledate tukaj.
Uvod
V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres), tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva izplačan regres do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja tudi za vsa izplačila v letu 2019 pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.
1.0 Davčna obravnava REGRESA in obravnava z vidika prispevkov za socialno varnost
13. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres, določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (v nadaljevanju: PP) po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS).
V skladu s tretjim odstavkom 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se prispevki za socialno varnost (v nadaljevanju: prispevki) plačujejo od zneska regresa, ki presega 100 % zadnje znane PP po podatkih SURS. Če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa.
Regres je v veljavni zakonodaji urejen v 131. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, in sicer na način, da imajo delavci pravico do regresa, če imajo pravico do letnega dopusta. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima tudi pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, razen, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
Če zaradi trajanja delovnega razmerja (manj kot 12 mesecev v letu) ali krajšega delovnega časa delavcu ne pripada regres v celotni višini ampak v sorazmernem delu, je treba pri določanju mejnega zneska za ugodnejšo davčno obravnavo le tega prav tako določiti v sorazmernem delu od zneska povprečne plače, in sicer glede na to, kakšen sorazmerni del regresa mu pripada po določbah ZDR-1. Navedeno velja tako pri določitvi osnove za dohodnino (13. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2) in osnove za obračun prispevkov (tretja alineja drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2). Pravilo velja v vseh primerih ne glede na morebitne drugačne pravice delavca do izplačila določene v posameznih kolektivnih pogodbah.
Primer 1: Delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen za polovični delovni čas, po ZDR-1 pripada pravica do polovice letnega zneska regresa. Glede na določila kolektivne pogodbe pa mu delodajalec izplača polni znesek letnega regresa. Upoštevajoč določbe ZDR-1, 13. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in tretje alineje drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se v tem primeru v davčno osnovo in osnovo za obračun prispevkov všteva znesek, ki presega polovico zneska 100% PP.
V skladu s 131. členom ZDR-1 mora delodajalec izplačati regres najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen ob določenih izjemah (sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu, ali če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do…